RAZSTAVA UKRADENI OTROCI IN SREČANJE S PROF. DR. JANEZOM ŽMAVCEM

Letos mineva 75 let od tragičnega dogodka, ki je za vedno zaznamoval življenja preko 600 otrok in mladostnikov. V avgustu leta 1942 so namreč nemške okupacijske oblasti v prostorih I. osnovne šole v Celju, kjer je bilo v času druge svetovne vojne zbirno taborišče, otroke in mladostnike pod 18. letom starosti nasilno odtrgale iz varnega naročja mater in prekinile njihova brezskrbna leta odraščanja. Odpeljali so jih v posebna mladinska prevzgojna taborišča v Nemčijo, kjer so jim s strogo nemško vzgojo skušali odvzeti vse, kar bi jih spominjalo na dom in ljubezen do staršev.
Ob obletnici krutih vojnih dogodkov smo na naši šoli v tednu od 6. do 10. novembra 2017 gostili potujočo panojsko razstavo, ki so jo pripravili v Muzeju novejše zgodovine Celje. Trijezična razstava na petih panojih predstavlja zgodovinsko problematiko ukradenih otrok, obenem pa predstavi tudi Društvo taboriščnikov – ukradenih otrok in dokumentarni film Banditenkinder – Slovenskemu narodu ukradeni otroci režiserke Maje Weiss.
Omenjeni film so si v sklopu razstave ogledali tudi učenci od 7. do 9. razreda, v sredo, 15. novembra 2017, pa smo na šoli gostili še prof. dr. Janeza Žmavca, predsednika Društva taboriščnikov – ukradenih otrok, in njegovo sestro, gospo Andrejko Žerovnik, dva izmed v vojni ukradenih slovenskih otrok, sicer pa domačina, po rodu Gornjegrajčana.
S svojo pripovedjo in odgovori na zastavljena vprašanja sta učence 8. in 9. razreda popeljala po poti spominov in jim predstavila trpko in bolečo usodo ukradenih slovenskih otrok med drugo svetovno vojno in po njej. Učenci so lahko prisluhnili pretresljivi izpovedi o vojnih časih in otrocih, ki so bili poslani v nemška taborišča na prevzgojo, kjer so jih leta 1945 osvobodili Američani. Prisluhnili so izpovedi o otrocih, katerih straši so bili uporniki in so jih nacisti postrelili kot talce, njihove matere pa so bile odpeljane v Auschwitz, kjer so večinoma tudi umrle. Pred učenci se je odstirala zgodba vojnega otroštva brez staršev. Teh nekoč ukradenih otrok je bilo 654, danes jih živi še približno 200. Nekateri otroci so bili del programa Lebensborn, nekatere so posvojili Nemci, za nekaterimi pa je sled izgubljena še danes.
Dr. Janez Žmavc je učence opozoril na ta pomemben del slovenske nacionalne zgodovine, skupinske in individualne usode, ki jih je povzročila druga svetovna vojna, ter osebne pripovedi preživelih pa naj bodo v spomin in opomin vsem nam in bodočim rodovom.